Uvodnik - Dan Zemlje 2008

Veliko spomladansko pospravljanje

Ob prihodu pomladi pomijemo okna, operemo zavese in otresemo preproge.

Ob Dnevu Zemlje pograbimo trato in pospravljamo smeti, ki so jih brezbrižno odvrgli drugi... V Sloveniji vsako leto tekmujemo, kdo bo ob Dnevu Zemlje nabral več črnih vreč in jih predal smetarjem.

Pa se je kdo vprašal – kaj pa potem, ko so smeti v vrečah?

Čas bi bil, da odrastemo in spoznamo, da je problem treba zgrabiti na začetku: Zakaj pa sploh imamo toliko smeti in jih potem zgolj odlagamo?

Slovenci kar tekmujemo, kdo bo stanoval dlje od odlagališča smeti, ali pa smo vsaj zelo nezadovoljni, če stanujemo blizu odlagališča. Celo tako nas to moti (da pozabimo na prislovično sosedovo kravo, ki še ni crknila), in kot sosedje stopimo skupaj in naredimo skupni protest. Naj bodo smeti kjer koli, samo ne v bližini našega dvorišča! Dejstvo pa je, da se smeti kopičijo in kopičijo – in vsi smo odgovorni za to.

Pa je rešitev dovolj preprosta, a jo kapitalizem in z njim povezano potrošništvo pač ne spodbuja. Angleži pravilo označujejo s tremi R (reduce – reuse - recycle) – Slovenci bi to prevedli z ZPO (zmanjšaj – ponovno porabi – obnovi). In tu bi morala strokovno nastopiti npr. država. A kaj, ko država ne zmore urediti niti manjših problemov.

Prav gotovo pa je najbolj pomembno, da se premik zgodi v glavah nas samih. Da postanemo odgovorni posamezniki. Posamezniki, ki jih ne le zanima, kam odlagamo vse mogoče odpadke in zakaj; koliko energije porabimo in zakaj; ali so posegi v prostor res smotrni in kakšnim ciljem služijo; kakšno je stanje našega okolja in kakšno bi moralo biti – ampak so tudi pripravljeni na vsakem koraku ukrepati, da se škodljivi vplivi in dejavnosti, ki ogrožajo našo prihodnost na planetu Zemlja, zmanjšajo in odpravijo.

Da bi opozorili na to, da:

• zelo potratno ravnamo s prostorom (saj postavljamo objekte sredi polj in gozdov),
• zelo potratno ravnamo z energijo (npr. po nepotrebnem osvetljujemo tudi slabo prometne ceste),
• zelo nespametno ravnamo z neokrnjeno naravo (po nepotrebnem in zaradi nepoznavanja medsebojnih odnosov med biološkimi vrstami, uničujemo npr. žuželke)

smo se tudi mi pridružili gibanju Temno nebo Slovenije na "večernem pikniku pod javno razsvetljavo" in prek medijev opozorili na okoljske probleme.

Prepričani smo, da je tako ravnanje s prostorom posledica nerazumno velikega vpliva zemljiško gradbeniškega dela gospodarstva na vso družbo.

Kot društvo, ki si prizadeva za ohranitev najbolj dragocenih neokrnjenih prostorov v Sloveniji, še posebej ne moremo mimo gradbeniškega vpliva v zakonodajno sfero. Dosedanji zakon o Triglavskem narodnem parku ni bil brez napak, a bil je usmerjen v varovanje naravnih vrednot tega zaklada narave. Gotovo je bil omejevalen in strinjamo se, da mora novi omogočiti prebivalcem kakovostno življenje.

A novi predlog zakona o Triglavskem narodnem parku ne govori več o varovanju, ampak predvsem o „razvoju“. Podrobne informacije o njem kažejo, da ta „razvoj“ pomeni le bogatenje tistih, ki obvladujejo velike kapitalske vložke. Pomeni nove in nove posege v prostor, množični turizem z veliko infrastrukturo in ne razvijanja drobnega gospodarstva lokalnih prebivalcev. Iz vladnega predloga je izbrisana celo finančna podpora prebivalcem za ohranjanje kulturne krajine in za podporo narodnemu parku prijaznih razvojnih pobud.

Primerjava conacije uradnega vladnega predloga (prvo oz. levo) in nevladnega zavrnjenega predloga (drugo oz. desno) razgalja, da novi uradni predlog dejansko krči narodni park na nekaj nepovezanih območij, ki zavzemajo le kako tretjino prvotnega parka.

Kako naj le praznujemo dan Zemlje v Sloveniji, ko pa je sploh ne znamo ceniti?

Vabimo vas, da si ogledate še ostale prispevke na našem spletišču:

• Aktualno
  
• Novosti na slovenskem spletišču MWS
• Celotno slovensko kazalo spletišča MWS

Več o društvu Mountain Wilderness Slovenije in kako se včlanite v poglavju O drustvu MWS in spletnih straneh