Personal tools
You are here: Home → Slovensko → Arhiv uvodnikov → Uvodnik december 2009
 

Uvodnik december 2009

O Kobenhavnski konferenci, politikih in naravovarstveni zavesti v Sloveniji

Rakov škocjan 20.12.2009 Rakov Škocjan 26.12.2009 Ukrepajte zdaj 22.12.2009

Mraz, vročina, poplave in plazovi, uničevanje narave – da o politikih ne govorimo

Ob najdaljši noči v letu se lahko zazremo vase, si obljubimo, da bomo naslednje leto bolj pridni in ljubeči, a kmalu nas tok dogodkov spet potegne v prejšnje tirnice. Spremenili smo se manj kot smo si obljubili – a morda nam gre kljub temu le na bolje.

Če smo že izboljšali naše družinsko življenje, pa pisem prepričan, da vse to velja za našo naravo. V decembru končana Københavnska podnebna pogajanja so pokazala kar nekaj težav, ki jih imamo ljudje na celem planetu - in v Sloveniji se obnašamo podobno kot ostali na razvitem delu sveta.

V letu 2009 je bilo po svetu nič koliko znanstvenih srečanj in posvetovanj, na katerih so strokovnjaki zelo različnih strok opozarjali, da je potrebno okoljsko krizo na našem planetu reševati celostno – in to takoj! In eno najpomembnejših orodij pri tem so prav območja neokrnjene narave in divjine, ki opravljajo na našem planetu nenadomestljive ekološke storitve – tudi podnebne. Izrecno to poudarja »Sporočilo iz Meride«, sprejeto na Svetovnem kongresu o divjini – pa tudi številni članki najuglednejših strokovnjakov za ohranjanje narave in navsezadnje tudi uradna stališča IUCN.

Da se podnebje spreminja, lahko opažamo s proučevanjem statističnih podatkov. Tisti, ki gremo v gore in še kam dalj, vidimo vedno manj ledenikov – tako v gorah kot v polarnih predelih. Ali niso ledeniki najboljši naravni integratorji temperatur pod lediščem, če že ne verjamemo statistikam? Če naj bi se podnebje že ohlajevalo, tega vsaj pri večini ledenikov še ni opaziti.

Ne glede na to ali se nam zdi, da se planet ogreva ali ohlaja, pa so kritične debate opozorile na nekaj dilem, ki jih moramo razlagati s psihološkega in sociološkega vidika.

Tudi znanstveniki so samo ljudje – z vsemi človeškimi napakami. Moderna znanost ni odvisna samo od bistrih glav, ampak vedno bolj od financiranja. Torej se morajo danes znanstveniki ukvarjati ne samo z znanostjo, ampak tudi s „prodajo“ svojega znanja – in posledično tudi z vsemi težavami in anomalijami tržnega gospodarstva in tržnega obnašanja. Zagotavljanje stabilnega financiranja kakovostne temeljne znanosti je ključ do preprečevanja raznoraznih finančno-znanstvenih pravljic, ki „znanstveno utemeljujejo“ potrebo po denarju za tistega, ki je tako zgodbo financiral. Če mediji radi najdejo razlog za povečanje naklade in gledanosti ne glede na resničnost razloga, ni težko razložiti afero Climategate ter primerjave izpustov psov in terenskih vozil in podobne drobne populistične novice, ki zgolj zabavajo bralce in zamegljujejo bistvo problema.

Statistika je znanost, ki med seboj primerja in preverja povezanost npr. več časovnih vrst – izrecno pa ne dokazuje pa vzrokov ali posledic zanje. Da bi ugotovili ali so samo toplogredni plini vzrok za naraščanje globalnih temperatur je premalo izračunati samo korelacijo med koncentracijo ogljikovega dioksida in povprečnimi temperaturami.

Pri eksperimentalnih znanostih si za razlago pripravimo poskus ali več poskusov in tudi s pomočjo statistike neko hipotezo ovržemo ali pa z znanstveno s skepso privzamemo. V primeru klimatologije si ne moremo privoščiti še en sočni sistem za eksperimente, ampak lahko napravimo le njegov abstrakten model npr. s pomočjo računalnika.

In klimatologi so naredili več takih računalniških modelov. Poskusili so razložiti mehanizme ogrevanja s fizikalnimi računalniškimi modeli, ki vsebujejo dosedanje znanje. Klimatološki modeli sedaj vsebujejo vedno več komponent, ki so zelo kompleksno povezane med seboj. A nikoli noben model ne bo mogel zaobjeti vsega kar vpliva na delovanje narave same.

Modeli napovedujejo povprečno temperaturo na planetu. Povprečje pa je izračunano v prostoru in času. Če se povprečje za cel planet poveča, ne pomeni, da se nujno poveča povsod in ves čas, ampak pomeni da se poveča v večini krajev in za večino časa, lahko pa se tudi kje in kdaj celo zmanjša – a tudi kje in kdaj poveča za več kot je napovedano.

Tako so letošnje visoke temperature in božične poplave razmeroma nenavaden dogodek, ki nakazujejo napovedi, da bodo ekstremni vremenski dogodki pogostejši, kot smo bili navajeni do sedaj. Ali kažejo že dvig povprečne temperature? Morda, a videlo se bo šele na dolgi rok, ali so te temperature bile prispevek k dvigu prostorskega in časovnega povprečja planeta. Kar bodo verjetno potrdili na ARSO ob koncu meseca, da so vsekakor višje od dolgoletnih povprečij zabeleženih v času organiziranega opazovanja vremena pri nas. Vedeti pa se moramo, da so do sedaj zabeležene človeške meritve vremena zelo kratek časovni interval v primerjavi z geološko zgodovino.

A vrnimo se reakcijam ljudi in še posebej politikov. Očitno so se v Københavnu razdelili na več skupin. Le redki politiki so upali naravnost trditi, da podnebnih sprememb ne priznavajo, a obvezujočega sporazuma niso dosegli. Politike ne skrbijo ne izpusti na izhodni strani procesa, ne problemi na vhodni strani procesa, kot da bi bilo premoga in nafte v neomejenih količinah!

  • Američani so se že do sedaj požvižgali na kyotski sporazum in so ponujali malenkostno zmanjšanje svojih izpustov toplogrednih plinov, čeprav so najbolj potratni glede vseh naravnih virov. Njihov politični odziv je četudi z vojaško silo se polastiti vseh pomembnih svetovnih virov. Svetu so ponujali le finančni drobiž v primerjavi z denarjem, ki ga npr. potrošijo za vojno industrijo. Samo njihova vojska za vojaške operacije porabi približno enako količino nafte kot kaka srednje velika evropska država npr. Švedska. Zelo očitno je, da so premogovniške in naftne korporacije ter vojaško-industrijski kompleks močnejši od ameriškega kongresa in predsednika ZDA. Tako se ZDA v politiki obnašajo kot lastnik celega planeta, ne glede na to kdo naj bi bil vodja te države.
  • Kitajci so se zavedajo, da so največja država sveta in imajo zaradi tega največji vpliv na izpuste toplogrednih plinov. Po eni strani so še vedno država v razvoju in glede na prebivalca izpuščajo še razmeroma malo toplogrednih plinov, čeprav njihovi izpusti rastejo vsaj enako hitro kot njihov bruto dohodek.
  • Naftne države so vedele, da njihovo bogastvo izhaja iz črpanja nafte in so lobirale za odškodnino za morebitno zmanjšanje nakupov nafte.
  • Male otoške države otoške so moledovale za finančno podporo in pomoč ob veliki verjetnosti, da jih bo kmalu zalilo morje in na koncu povedale, da so jih vsi drugi prodali za 30 srebrnikov...
  • Evropa je sicer nudila zmanjšanje izpustov ob zavedanju, da so njeni izpusti toplogrednih plinov le okrog petina vseh svetovnih. Tudi če ta delež v Evropi zmanjšamo je to za reševanje planeta zanemarljivo, če se drugi ne bodo pridružili Evropi.
  • Za vse pa velja, da v globalizirani ekonomiji nihče ni hotel z lastno zavezo o zmanjšanju uničiti svoje gospodarstvo nasproti konkurenci preostalih držav. Da bi se lahko krizo koristno izkoristilo kaže britansko Sternovo poročilo, ki ocenjuje, da bodoči prihranki v energiji in preprečevanju učinkov podnebnih sprememb presegajo stroške uvedbe še posebej za tiste, ki bodo prvi znali izkoristiti nove priložnosti. Rezultat je bila ustanovitev službe za podnebne spremembe Velike Britanije v septembru 2006.

In Slovenija? Naši izpusti toplogrednih plinov so v velikostnem redu tisočinke svetovnih. Formalno smo se podredili evropskim obljubam, čeprav nič ne kaže, da pri tem mislimo zelo resno.

  • Izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji rastejo od leta 1999 in po najnovejših objavljenih podatkih decembra 2009 smo v letu 2007 presegli Kyotske cilje za 12%.
  • Planiran šesti blok termoelektrarne v Šoštanju ni kakšna radikalna sprememba pridobivanja energije. Zastarele naprave bomo zamenjali z novimi. Približno enako elektrike bomo proizvedli manj porabe lignita in z manj izpusti – a še vedno bo to elektrarna na fosilna goriva in še vedno planiramo vsaj enako potrošnjo elektrike, namesto da bi spremenili vzorec vlaganja v povečanje učinkovite rabe energije in v alternativne vire.
  • Nevarnost stečaja Slovenskih železnic kaže, kakšne težave bomo še imeli z izpusti v prometu in kako težko bo preusmeriti promet s cest na železnice.
  • Predlog novega zakona o Triglavskem narodnem parku kaže, da nam tudi neokrnjena narava, stoletni gozdovi in pitna voda ne pomenijo ničesar, da ne omenjamo še drugih ekosistemskih storitev, ki jih dober narodni park nudi. V letu 2010, ki bo leto biotske raznovrstnosti in bodo vsi drugi kazali, kako si prizadevajo za preprečevanje izumiranja bioloških vrst, je naša vlada vložila v državni zbor predlog zakona, ki bo pohabil in zmanjšali edini narodni park v Sloveniji. To je park, ki je bil planiran v spomenici pred sto leti in je živel do pojava turbo kapitalizma.
  • Naši edini naravni dediščini, ki je vpisana na UNECO seznam svetovne dediščine človeštva – parku Škocjanske jame – grozi izbris iz seznama in vpis na seznam ogrožene dediščine. In zakaj? Zaradi nedoumljivih prostorskih posegov v neposredni bližini, kjer naj bi stal ogromen nakupovalni center, letališče in kdo ve kaj še vse – da o načrtu vetrne elektrarne na Vremščici niti ne govorimo.
  • Druge težave na okoljskem področju pometamo pod preprogo - npr. „rešujemo“ s pristranskim vzorčenjem podatkov - po domače rečeno s friziranjem izbire prostora in časa meritev. Tako štejemo jastrebe na Volovji rebri v hladnem delu leta, ko večinoma prezimujejo na Cresu, onesnažen zrak v Ljubljani ne merimo več na Ajdovščini, ampak tam kjer naj bi bil zrak manj onesnažen, Trboveljčani pa so kar sami šli na travnik in preprečili selitev merilne naprave še dalj od spornega dimnika.
  • Slovenija je v letu 2009 ustanovila Urad za podnebne spremembe in namerava obdavčiti avtomobile glede na izpuste. Vsaj nekaj...

Morda res pozitiven premik v strateškem razmišljanju v Sloveniji je objava prispevka Kam po krizi, ki je objavljena celo na spletišču kabineta predsednika vlade, čeprav je menda sam premier besedilo označil kot „kontroverzno“. Splošno stanje razmerja med oblastjo vladanimi je nedavno dr. France Bučar kratko in jedrnato opisal v izjavi: Delovanje nosilcev oblasti za skupnost in ne zase. Ali bomo (po Bučarju) kmalu zrela država?

Zato ob novem letu želimo vsem pripadnikom biološke vrste Homo sapiens malo več pameti, pripadnikom vseh ostalih bioloških vrst pa, da bi vsaj preživeli.

Viri:

Related content
Document Actions
Next: Uvodnik december 2008 - Motorni promet v naravnem okolju Right arrow  
« September 2010 »
September
MoTuWeThFrSaSu
12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
27282930