Personal tools
You are here: Home Slovensko Delovanje društva Predlog novega zakona o TNP Mnenje člana Koalicije za ohranitev TNP iz Bohinja
Navigation
 

Mnenje člana Koalicije za ohranitev TNP iz Bohinja

— filed under:

Lep pozdrav vsem!

Verjetno ste že vsi seznanjeni, da je bil prejšnji teden v Bohinju minister za okolje in prostor ter mnogi drugi (uprava TNP in nekateri člani komisije). Povedano je bilo, da je v pripravi nov zakon o TNP.

Med drugim je bila izražena močna želja, da bi tudi Bohinjci imeli svojega predstavnika v komisiji, ker le gre za občino, katere večji del leži v TNP-ju. Predlog se mi zdi umesten.

Glede na razmišljanja, ki ji bom navedel v nadaljevanju, pa mislim, da bi bilo najbolj prav, če bi bil to predstavnik lastnikov zemljišč in nepremičnin v parku.

Že iz preteklih razprav je bilo jasno zaznati, da pri vsebini zakona ne bo tako težko doseči soglasja glede ustrezne zaščite in varovanja rastlin, živali in površin, kjer človek se ni izkazal svojih apetitov po neposredni uporabi. Kjer pa je prisotnost človeka velika (vasi, planine, smučišča, infrastrukturna območja), pride do navskrižja interesov. Če želimo, da ne bo vsakokratna oblast na pritisk posameznih nepremičninskih lobijev spreminjala zakona o TNP, je nujno prav na tem področju doseči dovolj velik konsenz.

To področje smatram za tako trd oreh, da se mi zdi umestno, da bi imela komisija posebno delovno telo za to področje.

Če namreč zakon ne bo jasno dorekel, kaj vaščani oz. lastniki s svojimi zemljišči, hišami in gospodarskimi objekti lahko počnejo, kako lastniki stanov in vikendov le-te lahko koristijo, obnavljajo, prodajajo?, dajejo v najem?, bo veljal  za "neživljenjskega" in bo podvržen izigravanju in hotenjem po spremembah.

Naj navržem se nekaj misli!

V sedanjih mejah TNP (vsaj tolikšen naj bi ostal tudi vnaprej) imamo torej vasi, planine, smučišča in infrastrukturne objekte (makadamske in asfaltne ceste, traktorske ceste, kolovozne poti, vlake, steze, nadalje: daljnovode - v glavnem po zraku, vodovode, kanalizacije, antenske sisteme in še kaj?). Kot kategorijo moramo opredeliti tudi objekte prve svetovne vojne in druge objekte, ki so v tem prostoru. Vse to so pač tujki glede na pojem parka v najožjem pomenu besede in mu zmanjšujejo njegovo estetsko oz. osnovno vrednost. Smatram pa, da je vse to nujno zajeti s popisom in opisom in se do vsega skupaj jasno opredeliti, dati stvarem pravo mesto in vsebino v parku in jasno opredelitev za prihodnost.

To je področje velikega človekovega vpliva. Verjetno bi bil umesten pristop, da vse razvrstimo v več kategorij, za vsako kategorijo pa se napišejo jasna pravila obnašanja.

Ker ravno ta območja "kvarijo" povprečje kvalitete parka, bi vse to v smislu računanja povprečja kvalitete parka na nek način izvzeli - vendar nikakor ne iz celostnega sistema TNP-ja. Zato tega niti ne bi opredeljeval kot npr. "interesne" površine oz. območja (izraz se mi zdi preblag in bi verjetno prehitro želele uiti iz parka), ampak bi poimenovali kako drugače (prosim, pomagajte ga izumiti) kot n.pr: površine in območja sonaravnega obnašanja, bivanja in razvoja, ....

Za poiskušino bi navedel nekaj izhodiščnih "kategorizacij" začenši s planinami:

I.kat.: planine, ki so opuščene in obnavljanje ne pride v poštev (Tosc, Planina pod Mišelj vrhom, Lopučnica in druge?). Do tovrstnih planin je dostop (še vedno) možen le po pešpoteh in stezah.

II.kat.: planine, kjer so posamezni objekti se vzdrževani in v uporabi za a) prvotno dejavnost planšarstva in sirarstva; b) oddih; Dostop do teh planin z motoriziranimi sredstvi ni mogoč. Infrastrukture: skupinski vodovod, kanalizacija, elektrika, NI.

III.kat.: planine, kjer je pretežni del objektov vzdrževan in v uporabi za a) prvotno dejavnost planšarstva in sirarstva, b) oddih; c) za pridobitno dejavnost. Dostop do teh planin je možen v OMEJENEM obsegu tudi z motoriziranimi sredstvi. Na teh planinah infrastruktura kot elektrika, skupni vodovod, kanalizacija (naj bi bila), JE.

IV.kat.: planine kot v III. Dostop je praktično brez omejitev. Speljane so makadamske in asfaltirane ceste. (Pokljuka - Goreljek, Mrzli studenec in še kje ?)

Seveda bi bilo najlepše zaključiti (kako bi bilo lepo, da bi bilo to možno), da se tc. b.) in c.) ter vsi prevozi in raznorazne infrastrukture črtajo, ampak bi s tem samo potisnili glave v pesek. Zato samo se enkrat poudarjam: s stanjem na področju nepremičnin in lastnin se moramo v vsem težavnem obsegu soočiti in ga jasno usmeriti, da bo vse skupaj služilo parku in ne bo predmet preigravanja med željami lastnikov.

Jernej Erlah, Bohinj

Document Actions