Peticija za ustavitev nizozemske finančne in politične podpore za gensko spremenjeno sojo

V današnji novici opozarjamo na pobudo Okrogla miza o »odgovorni« soji. Tema je tesno povezana s filmom »Morilska polja«, ki smo ga predstavili na Svetovni dan hrane 16. oktobra in je na voljo na spletni strani www.itr.si ter na spletnem naslovu www.feedingfactoryfarms.org.

Pobuda Okrogla miza o "odgovorni" soji (Round Table on Responsibel Soy oz. krajše RTRS) se je začela leta 2005. Cilj te pobude je upravičiti oznako "odgovorna" soja. Sliši se obetavno, res pa je ravno nasprotno. V iniciativo RTRS so vključena velika nadnacionalna podjetja kot so Ahold, Cargill, Monsanto, Syngenta, Shell..., sodeluje pa tudi nizozemska nevladna organizaciija Solidaridad in World Wildlife Fund.

Temu primerno je tudi sedanje stanje razprave: pri »odgovorni« soji gre po mnenju industrije za sojo, pridelano na odgovoren način. V resnici pa gre za zelo šibke standarde, ki niti ne izključujejo še večjega uničevanja gozdov in ki niso v interesu malih kmetov in avtohtonih skupnosti, temveč teptajo njihove osnovne pravice. Zato je bila RTRS že od same ustanovitve upravičeno deležna velikih kritik.

Pobuda RTRS nudi neupravičeno podlago za industrijo netrajnostne in gensko spremenjene soje, poleg tega pa prejema nizozemski denar za razvojno pomoč.

Naj omenimo, da je Nizozemska druga največja svetovna uvoznica soje. Nizozemska podjetja in sodelujoči nevladni organizaciji imajo zato odločilno vlogo pri poskusih, da bi »neodgovorni« soji podelili neupravičeno oznako "odgovorna", pri čemer jih močno finančno (in politično) podpira nizozemska vlada.

RTRS je močno kritiziralo že več kot 90 organizacij po celem svetu, med njimi tudi mednarodni mreži Friends of the Earth in Via Campesina, ki sta sodelovali pri nastanku filma »Morilska polja«.

Pozivamo vas k podpisu peticije, naslovljene na nizozemsko ministrico za kmetijstvo go. Verburg in nizozemskega ministra za razvojno sodelovanje g. Koendersa, za USTAVITEV FINANČNE IN POLITIČNE PODPORE ZA GENSKO SPREMENJENO SOJO.

Peticijo lahko podpišete na spletni strani http://www.toxicsoy.org/toxicsoy/Action/action.html

Vabimo vas tudi k ogledu Biltena, ki ga izdaja ASEED Europe in Corporate Europe Observatory v okviru kampanje »La Soja Mata« (»Soja ubija«) na spletni strani: http://www.toxicsoy.org/toxicsoy/irresponsible_files/toxicsoy_newsletter_oct2009.pdf

Novi film prikazuje ogromne vplive pridelave soje

Nov film, ki je izšel 16.10.2009, na Svetovni dan hrane, razkriva verigo uničenja, ki se razteza od industrijskih kmetijskih obratov v Evropi do gozdov v Južni Ameriki, kjer ogromni nasadi soje pustošijo lokalne skupnosti, uničujejo naravno okolje in povečujejo škodljive učinke podnebnih sprememb. Film so pripravili Friends of the Earth Europe, Food and Water Watch in Evropska koordinacija Via Campesina.

Filmska novost – kratki film Morilska polja: bitka za krmljenje industrijske živinoreje – raziskuje učinke pridelovanja soje v Južni Ameriki, namenjene za krmo v industrijski živinoreji v Evropi, in je dostopen v 12 jezikih – tudi v slovenščini – na spletnem naslovu www.feedingfactoryfarms.org

Soja, namenjena za krmljenje piščancev, krav in prašičev v Evropi, sedaj pokriva že prek 11 milijonov hektarjev v Južni Ameriki. To je površina, ki je enaka vsem obdelovalnim zemljiščem v Nemčiji. Film prikazuje, kako so zato, da bi naredili prostor plantažam soje, izgnali na tisoče ljudi iz njihovih zemljišč in jim s tem onemogočili možnost za pridelavo lastne hrane. Izganjajo domorodna ljudstva in izsekavajo gozdove.

Večina te soje je gensko spremenjene s strani korporacije Monsanto; ta soja močno povečuje rabo pesticidov, zaradi česar zastrupljajo podeželske skupnosti, vodne vire in naravno okolje.

Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj je povedala: "Evropski apetit po mesu, mleku in jajcih ima velike učinke v državah v razvoju. Kmetijstvo v teh državah se širi zato, da lahko zadovoljuje potrebe evropskega trga, in sicer na račun gozdov, podeželskih skupnosti in podnebja."

"Industrijska živinoreja v Evropi je nevzdržna in ne more preživeti brez poceni uvoza soje, pridelane na jugu. Evropsko kmetijsko in trgovinsko politiko moramo spremeniti in dovoliti kmetom po Evropi, da sami pridelujejo krmo za živino, ter podpreti okolju prijazne družinske kmetije."

Na inštitutu za trajnostni razvoj menijo, da mora Evropska unija, če se želi resno spopasti s podnebnimi spremembami, globalno izgubo biotske raznovrstnosti, človekovih pravic in prehranske krize, nujno zmanjšati svojo odvisnost od uvoza soje.

Obširno poročilo o rabi soje je dostopno na http://www.itr.si/nvo-portal/mapa2/gso/info-za-medije-killingfields_final.doc

Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj