Stališča AAG o plinskih terminalih s Sloveniji in soseščini

Izjava za javnost

Stališča AAG na problemski konferenci o plinskih terminalih v Sloveniji in njeni soseščini z dne 21.01.2009, ki je bila v Ljubljani v dvorani slovenskega svetovnega kongresa

Na podlagi razprave na problemski konferenci AAG meni, da bi za razrešitev okoljevarstvenega spora glede predvidene gradnje plinskih terminalov bilo potrebno razmišljati o skupni energetski politiki med državami, ki si delijo isto morje (Slovenija, Hrvaška, Italija).

Da bi preprečili sedanje in bodoče medsebojne spore pri uporabi energetskih virov v občutljivem Jadranskem zalivu, AAG meni, da bi bilo potrebno upoštevati naslednje prednostne točke:

1. Da bi vse tri obmejne države v najkrajšem možnem času sprejele državne energetske načrte na osnovi katerih bi se lahko načrtovalo skupno energetsko porabo za naslednjih dvajset do trideset let. Glavni del energetskih načrtov mora postati dogovor o izvedbi omrežij in napeljav za dostavo in oskrbo goriva (plin in nafta).
2. Za oskrbo goriva bi bilo potrebno dati prednost plinovodom, ker so le-ti manj onesnažujoči in predstavljajo manjše tveganje v primeru nesreč (tudi atentatov). V tem primeru je strateškega pomena izvedba plinovoda Nabucco (Turčija-Avstrija) ter južni tok (Rusija - Italija), katerega pa bi morali v Sloveniji trasirati po obstoječem plinskem omrežju v nasprotnem primeru pa predlagamo preusmeritev preko Avstrije v Italijo z odcepom v Avstriji za Slovenijo po obstoječem plinovodnem sistemu.
3. Eventualna rešitev, ki bi jo lahko predstavljali plinski terminali v Jadranskem morju, naj bi samo za določen čas zadovoljila potrebe po plinu do zaključka del na transevropskem omrežju plinovoda. Še v letu 2009 bo Italija imela svoj plinski terminal v Porto Tolle (izliv reke Pad), ki bo imel zmogljivost 8 milijard m³ plina na leto, Hrvaška pa namerava zgraditi podoben plinski terminal na otoku Krku, ki je lokacijsko zelo neprimeren.
4. Da bi se izognili povečanju števila plinskih terminalov v ozkem in plitvem zalivu severnega Jadrana in s tem tveganju za varnost in okolje, ki bi jo le-ti predstavljali, je potrebno priti do sporazuma med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Na osnovi tega se odloči, samo če je zares potrebna, gradnja še enega terminala, ki pa naj bi bila predvidena vsaj 15 km oddaljena od obal vseh treh obal (smatra se, da sta terminala v Porto Tolle in na Krku več kot dovolj, da zagotovita trenutne potrebe severne Italije, Slovenije in Hrvaške).
5. Potrebno je povečati pridobivanje energije iz obnovljivih virov (veter, fotovoltaika, biomasa) in to vključiti v državne energetske načrte vseh treh držav tako, da bi dosegle do leta 2020 20% celotne porabe kot to določa zakonodaja EU.
6. Obnovljivi viri energije morajo v celoti nadomestiti jedrsko energijo in odgovarjajoče razvojne programe (IT-SLO).
7. Da bi čimbolj ohranili naravo je potrebno dosledno upoštevati EU direktive. Ohranjevanje biotske raznovrstnosti, zaščita pokrajinskih vrednot itd., kar je osnova za delovna mesta v integralnem turizmu, ki eden redkih lahko ublaži odpuščanja v tej krizi.

Prav tako je pomembno uresničiti dobre programe, ki bi omejili in zmanjšali obstoječo že nedopustno porabo energije.

Zahvaljujemo se vsem strokovnjakom politikom in razpravljavcem, ki so sodelovali na tej konferenci in s tem pripomogli, da je konferenca v celoti uspela, čeprav brez predstavnikov ministrstev, predstavnikov ter poslanskih skupin parlamentarnih strank, ki so očitno potihem strinjajo z izgradnjo terminala v Kopru v izvedbi TGE. Z izgradnjo terminala so med drugim tudi ogroženi krajinska parka v Sečovljah in Strunjanu ter zdravilišče Debeli rtič.

Vojko Bernard

V MWS se načelno strinjamo in podpiramo sklepe konference. Pri tem pa dodajamo še naše pripombe:

1. Pri načrtovanju energetske politike bi moral biti bistveno večji poudarek posvečen varčevanju z energijo, kot je to bilo do sedaj in kot do navajajo sklepi konference. Pri porabi energije se očitno brez pomislekov oprijemamo vedno novim razvadam. Npr. od sprejema protikadilskega zakona so vsi gostilniški vrtovi opremljeni s plinskimi gorilniki, kot da bi cela Slovenija imela sredozemsko podnebje. Načrtovanje nove javne razsvetljave v občinskih planih prav tako nima meja.
2. Med obnovljivimi viri energije je v Sloveniji treba resno raziskati možnosti uporabe geotermalne energije in ji posvetiti bistveno več pozornosti. Ne pozabimo, da imamo v Sloveniji že sedaj več toplic kot pa mlinov na veter!
3. Zavzemamo se za varčevanje in avtonomno pridobivanje energije iz svojih virov, tako da bi čim večji delež energije vsak uporabnik pridobil sam brez rabe energije iz centralizirane proizvodnje in distribucije. To bi v praksi reševali s toplotnimi kolektorji in fotovoltaiko na lastnih strehah in zgolj z dokupom manjkajoče energije iz centralne distribucije. Podobno razmišljanje bi kazalo uporabiti tudi za varčevanje z vodo.