Ustanovitev Mountain Wilderness Slovenije
O ustanovitvi društva Mountain Wilderness Slovenije
MOUNTAIN WILDERNESS je mednarodna organizacija alpinistov iz različnih dežel sveta, ki se zavzemajo za varovanje in ohranitev naravne dediščine v gorah, predvsem pa zadnjih ostankov nedotaknjene gorske divjine.
Neokrnjena gorska narava je dediščina, ki je pomembna za vse človeštvo, ne le za obiskovalce gorskega sveta - tudi za domačine, ki v gorah prebivajo in za ljudi v dolinah. Gore so glavni vir pitne vode za vse človeštvo, v gorskem svetu so poleg puščav in oceanov zadnji veliki predeli neokrnjene narave na našem planetu. Različna svetovna gorstva so domovanje številnih redkih vrst živali in rastlin, pa tudi območja pomembne geomorfološke naravne dediščine. Zaradi vsega tega je naravna dediščina gora pomembna dediščina človeštva, ki smo jo dolžni ohraniti tudi zanamcem.
Jeseni 1987 so se v italijanskem mestecu Biella na pobudo Akademskega alpinističnega kluba Sella (Club Alpino Accademico Sella) srečali alpinisti iz raznih dežel in razpravljali o nevarnostih, ki ogrožajo neokrnjeno gorsko naravo. Sklenili so ustanoviti mednarodno organizacijo, ki bi se zavzemala za varovanje naravne dediščine gora po svetu - tako je bila ustanovljena organizacija MOUNTAIN WILDERNESS.
Ustanovni dokument te organizacije so tako imenovane "Teze iz Bielle" - temeljne točke, ki so vodilo organizacije še danes. V teh temeljnih točkah so ustanovitelji zapisali, da je neokrnjena gorska narava izredna dragocenost, pomembna kot dediščina vsega človeštva. Pravi alpinizem temelji na najtesnejšem stiku človeka z neokrnjeno naravo - prav ta stik sodobnega človeka s prvobitnim naravnim okoljem je najdragocenejši element alpinizma, ki po pomenu prekaša športne dosežke. V današnjem svetu je namreč vse manj možnosti za doživljanje tako intenzivnega odnosa z naravo v vseh njenih razsežnostih - tudi tistih, ki so za človeka ogrožajoče in nevarne. V gorah lahko sodobni človek še doživlja samoto, tišino, ogromne razsežnosti prostora, lahko prisluhne bučanju vetra, šumenju dežja in grmenju plazov... od tega, kako zna prisluhniti naravi in se prilagajati njenim zakonom, je marsikdaj odvisno tudi alpinistovo življenje. V današnjem svetu, v katerem smo v vsakodnevnem življenju že povsem odvisni od tehnologije in nas obdaja okolje, ki je v veliki meri človekovo delo, so izkušnje takega doživljanja neokrnjene narave nadvse dragocene. ..
Prav gorniki in alpinisti so v veliki meri odgovorni za to, da je tehnizacija in komercializacija prodrla tudi v gore - ne le v deželah razvitega Zahoda, ampak povsod po svetu. Množično zahajanje v gore je povzročilo, da dolinske navade vse bolj prodirajo v gorski svet. Neokrnjenost gorske narave ogrožajo prometnice, turistična infrastruktura s hoteli, smučišči in igrišči, žičnice, helikopterski prevozi, odplake... Celo na najvišjih gorah sveta se kopičijo odpadki, stare plezalne vrvi, šotori... vse to goram jemlje njihovo intrinzično vrednost.
Množični gorniški turizem ne ogroža le naravne dediščine gora, ampak tudi kulturno dediščino ljudstev, ki so v gorskih predelih doma. Gorniške organizacije po svetu so se dolga desetletja trudile, da bi gore čimbolj približale obiskovalcem. Nadelovali in označevali so poti, zidali koče in bivake, ceste in parkirišča, ki olajšujejo dostop do najbolj zaželenih ciljev, segajo vse višje v gore.
Napočil je čas, ko morajo resnični ljubitelji gora zastaviti svojo besedo za ohranitev tistega, kar gorniki in alpinisti v gorah pravzaprav iščejo - to pa je neokrnjena gorska narava, divjina in dragocena kulturna dediščina gorskih predelov.
Zato se organizacija MOUNTAIN WILDERNESS zavzema za bolj spoštljiv odnos do gora in njihove dediščine - odnos, ki temelji na zavesti, da gore niso igrišče, ampak zelo občutljivo naravno okolje, ki ga je treba ohranjati in varovati tudi za ceno odrekanja. Dostop do gora in doživljanje njihove naravne in kulturne dediščine mora biti pravica vsakogar - vendar le do meje, ki ne ogroža ohranjanja vrednot, ki jih gore predstavljajo za človeštvo, pa naj gre za naravne, kulturne ali duhovne vrednote.
Od prvih začetkov leta 1987 se je organizacija MOUNTAIN WILDERNESS močno razmahnila. Danes deluje v mnogih deželah - Italiji, Švici, Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji, Avstriji, v Španiji sta kar dve (kastiljska in katalonska), v Indiji in Pakistanu. MOUNTAIN WILDERNESS aktivno sodeluje z različnimi organizacijami in ustanovami na mednarodni ravni, na primer z UNESCOm, CIPRA, Evropskim parlamentom, z naravovarstvenimi organizacijami, narodnimi parki, pa tudi z znanstvenimi ustanovami po svetu.
Predsednik organizacije MOUNTAIN WILDERNESS INTERNATIONAL je italijanski alpinist, publicist in filmski režiser Carlo Alberto Pinelli, častni predsednik je Sir Edmund Hillary, med najvidnejšimi zagovorniki ohranjanja neokrnjene gorske narave in ciljev MOUNTAIN WILDERNESS pa so znameniti alpinisti kot na primer Sir Chris Bonington, Kurt Diemberger, Jean Christoph Lafaille, Patrick Gabarrou, Michel Piola...
Pravzaprav je nenavadno, da se slovenski alpinisti in gorniki tej organizaciji pridružujejo šele zdaj, saj je skrb za ohranjanje naravne dediščine v gorah že po tradiciji vtkana v delovanje slovenskih gornikov. Spomnimo se, kako pomembno vlogo je Slovensko planinsko društvo (in kasneje Planinska zveza Slovenije) odigralo pri nastajanju Triglavskega narodnega parka!
Pobude za zavarovanje naše najpomembnejše naravne dediščine v gorah so prihajale prav od gornikov-poznavalcev. Zato je toliko bolj pomembno, da smo tudi Slovenci dobili organizacijo alpinistov in gornikov, ki se bodo zavzemali za to, da bodo tudi prihodnji rodovi lahko deležni nepozabnih in iskrenih doživetij neokrnjene gorske narave - tako v naših domačih gorah, kakor tudi v gorah drugje po svetu.
Seveda ni naključje, da je pobudnik ustanovitve MOUNTAIN WILDERNESS SLOVENIJA Viktor Grošelj, slovenski alpinist, ki je v življenju stal na desetih osemtisočakih in dodobra spoznal gore doma in po svetu. Mož, ki so mu alpinistična doživetja - lepa in težka - zaznamovala vse življenje, prav gotovo zna ceniti vrednote gorske narave v vseh njenih razsežnostih.
Edmund Hillary je nekoč dejal: "If you want to know the mountain, you must walk and climb the mountain!" - Če hočeš goro spoznati, ko moraš prehoditi in preplezati. Razgled, do katerega se pripelješ z avtom ali helikopterjem, nima niti približno take vrednosti kot razgled, ki se ti odpre po dolgih urah napornega pešačenja in plezanja. Prav ta razlika je temeljno sporočilo organizacije MOUNTAIN WILDERNESS: če bomo gore skomercializirali, jih podredili dolinskim navadam, porušili in razvrednotili njihovo naravno podobo - potem bomo zanamce prikrajšali za nenadomestljivo dragoceno možnost pravega, intimnega doživljanja narave, ki zna biti seveda tudi surova, naporna in nevarna, nepredvidljiva in daleč močnejša od človeka, ki je pravzaprav le njen del - na kar pa prepogosto pozabljamo.
Organizacija MOUNTAIN WILDERNESS SLOVENIJA se bo zavzemala za spoštljiv odnos do naravne in kulturne dediščine gorskih okolij doma in po svetu, za zavarovanje in ohranjanje te dediščine, predvsem pa tistih redkih predelov gora, ki imajo v Sloveniji, Evropi in po svetu še značaj neokrnjene divjine.
Glej še:

Previous:
Tirolska deklaracija (angleški izvirnik)
